Close

Prehrana psa: Kvalitetna in naravna

Razumeti prehrano pomeni razumeti, kako katero koli živo bitje sprejme sestavino, ki jo predstavlja hrana (ulovljena ali ponujena), jo razgradi in jo z vsemi posameznimi deli sestavi nazaj v nekaj, kar predstavlja to živo bitje (torej iz zaužite hrane se tvori kri, kosti in tkivo). Naravna prehrana psa je močno sredstvo za spodbujanje zdravja in vitalnosti psa. Z ustrezno in uravnoteženo hrano pa poskrbimo za urejeno prebavo, močan imunski sistem in sistemsko zdravje. V nadaljevanju preberite kaj pomeni uravnotežena naravna hrana, ki je tudi vrsti primerna.

Prehrana psa in delovanje prebavnega sistema

Prebavljivi deli hrane, ki pride v prebavni trakt se v prebavnem sistemu razgradijo na svoje najmanjše sestavine. Te nato prehajajo skozi stene prebavnega sistema v telo psa, kjer se uporabljajo za osnovne funkcije preživetja. Neprebavljivi deli krme ostanejo v črevesju, kjer jih dodatno razgradijo bakterije, ki ga naseljujejo, ali pa prehajajo skozi relativno nespremenjene. Obstaja več vrst hranilnih snovi, od mišičnega mesa do zelenjave, vendar so vse sestavljene iz osnovnih komponent – vode, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov. Te so običajno razdeljene v dve skupini: energetske (beljakovine, maščobe in OH) in neenergetske (voda, vitamini in minerali). Vse te sestavine imajo ključno vlogo v telesu živali; nekatere so potrebne v večjih, druge pa v manjših količinah.

Prehrana psa: Kakovostna in naravna
Prehrana psa moka biti naravna, kakovostna in vrsti primerna

Osnovna hranila v prehrani psa

VODA

Ločimo dve vrsti vode. Prva je voda iz prehrane, ki jo psi pridobivajo skozi zaužito tekočino in hrano. Druga je metabolna voda, ki se tvori v telesu med oksidacijo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Ta pokrije okoli deset odstotkov dnevne potrebe po vodi.

 

Voda je medij, v katerem se odvijajo kemične reakcije (na primer sinteza novih celičnih delov in razstrupljanje metabolnih ostankov). Služi kot kemijski reaktant (hidroliza drugih hranil), deluje kot mazivo za tkiva, predstavlja transportno sredstvo za različne snovi ter je cirkulacijski medij za kri in limfo. Ima tudi ključno vlogo pri uravnavanju telesne temperature (na primer pospešeno »dihanje« psov povzroči izhlapevanje vode iz jezika, kar zniža temperaturo telesa).

 

BELJAKOVINE

Beljakovine so organske molekule, sestavljene iz ene ali več verig aminokislin, med seboj povezanih s peptidnimi vezmi. Poznamo triindvajset naravnih aminokislin, ki se lahko kombinirajo v številne različne beljakovine. Beljakovine so ključne za rast in razvoj, saj so osnovne gradbene komponente celic. Omogočajo gibanje (kot kontrakcija mišic) in nudijo moč ter prožnost v kitah, hrustancih in tetivah.

 

Udeležujejo se transporta (na primer hemoglobin) in shranjevanja kisika v mišicah (mioglobin). Prav tako sodelujejo pri prenosu drugih hranil (na primer maščob v obliki lipoproteinov). Beljakovine delujejo kot encimi (katalizatorji v mnogih presnovnih reakcijah – vsi encimi so beljakovine), hormoni (ki uravnavajo presnovo, rast in razmnoževanje – nekateri hormoni so beljakovine), zaščitniki telesa (sestavljajo maziva in sluz, pregrade kot je koža, protitelesa, kremplje, itd.) ter so tudi vir energije.

 

MAŠČOBE (IN OLJA)

Maščobe, ki so trdne pri sobni temperaturi, ter olja, ki so tekoča v enakih pogojih, spadajo med lipide. To so kompleksne organske snovi, ki se lahko pojavijo kot enojni lipidi (kot so različne maščobne kisline in njihovi estri) ali kot konjugirani lipidi, ki vključujejo lipide v kombinaciji z drugimi spojinami, na primer fosfolipidi. Lipidi imajo številne ključne funkcije: so vir in rezerva energije, pripomorejo k absorpciji nekaterih vitaminov, zagotavljajo strukturo celičnim membranam, varujejo vitalne organe in nudijo izolacijo. Prekomerna količina maščobe v telesu je lahko problematična, a pomanjkanje maščob lahko povzroči težave s kožo in reproduktivne težave.

 

OGLJIKOVI HIDRATI

Ogljikovi hidrati so pomemben vir energije za mnoge dele telesa, uravnavajo raven sladkorja v krvi, igrajo vlogo pri produkciji mleka med dojenjem, sodelujejo pri presnovi in se shranjujejo kot glikogen, ki je ključnega pomena za energijske zaloge, zlasti v mišicah. Ko jih je v prehrani preveč, se lahko pretvorijo in shranijo kot maščobe.

 

PREHRANSKE VLAKNINE

Prehranska vlaknina je sestavljena iz določenih ogljikovih hidratov rastlinskega porekla, ki jih sesalci ne morejo prebaviti, vendar jih lahko izkoristijo bakterije v prebavnem sistemu. Kljub temu, da vlaknina sama po sebi ni prepoznana kot osnovno hranilo, ima ključno vlogo pri spodbujanju zdravja prebavnega sistema. Med drugim pomaga uravnavati prebavo, absorpcijo hranil, ohranja zdravje črevesja in vpliva na konsistenco blata. Vendar pa lahko prekomerno uživanje vlaknin povzroči nekaj neželenih učinkov, kot so napihnjenost in povečano izločanje.

 

MINERALI

Minerali predstavljajo anorganske snovi. Čeprav sestavljajo manj kot 1% telesne mase, so nujno potrebni za ustrezno rast in delovanje telesa. Glede na potrebno količino v telesu jih delimo na makrominerale in mikrominerale. Med makrominerale, ki so ključnega pomena v prehrani, spadajo kalcij, klor, magnezij, fosfor, kalij in natrij. Imajo vitalno vlogo pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja, osmoze, ravnotežja telesnih tekočin in celotne celične funkcije.

 

VITAMINI

Vitamini so kompleksne organske snovi, ki so v zelo majhnih količinah nujne za rast, zdravje in preživetje živali. Medtem ko rastline lahko samostojno proizvajajo potrebne vitamine, jih živali ne morejo, zato jih morajo zaužiti s hrano. Med ključne vitamine spadajo A, B kompleks (8 vitaminov), C, D, E in K, ki imajo pomembno vlogo v različnih presnovnih reakcijah. Delujejo kot encimi, koencimi in predhodniki encimov.

 

Glede na njihovo topnost jih lahko razdelimo na v maščobi netopne (A, D, E, K) in v vodi topne vitamine (B kompleks in C). Prevelik vnos maščobno topnih vitaminov lahko privede do toksičnosti, medtem ko se odvečni vodotopni vitamini izločajo z urinom. Dnevni vnos le-teh je ključnega pomena. Živalim, ki okrevajo po bolezni ali posegu, je priporočljivo dodati več teh vitaminov.

 

Vitamin C deluje kot močan antioksidant v neencimskem obrambnem sistemu. Ima pomembno vlogo v različnih presnovnih procesih, vendar za pse ni nujno potreben v hrani. Čeprav psi lahko vitamin C proizvajajo sami iz glukoze, je njihova sposobnost sinteze v jetrih nižja v primerjavi z drugimi živalskimi vrstami. V obdobjih stresa ali intenzivne telesne aktivnosti se lahko potrebe po vitaminu C povečajo. Zato se priporoča dodatek vitamina C v pasji prehrani za izboljšanje njihovega zdravja in splošnega počutja.

Prehrana psa: uravnotežena, naravna in vrsti primerna

Uravnotežena prehrana pomeni, da vsebuje vse zgoraj naštete gradnike in, da pes in prehrane dobi vsa potrebna hranila, ki mu omogočajo obstoj, zdravje in vitalnost. Naravna prehrana pomeni, da hrana za pse vsebuje izključno naravne sestavine, brez sintetičnih dodatkov, konzervansov, polnil in barvil. Vrsti primerna hrana pa pomeni, da organizem iz takšne pripravljene hrane hranila izkoristi maksimalno. Pomeni tudi, da je hrana pripravljena na način, da se najbolje približa prehrani psa v naravi.

Katero hrano izbrati za svojega psa?

Izbira komercialno pripravljene hrane za psa je izjemno široka in po kakovosti zelo različna. Zakonodaja pa vsem omogoča prodajo, saj so določene osnovne smernice postavljene zelo nizko. Npr. hrana lahko vsebuje le 4% mesa in živalskih stranskih proizvodov in je popolna/uravnotežena za psa. Če sklepamo logično to ni niti približek hrani, ki bi bila za psa primerna. Kot lastniki psa imamo posledično zelo težko odločitev kar se tiče izbire hrane za psa.

 

Osnovno vodilo mora vedno biti: kakovost, naravne sestavine, uravnoteženost in biološka primernost. Iz tega razloga je izjemno primerna doma pripravljena kuhana hrana za pse, surova hrana in naravna hladno stiskana hrana za pse. Le naravne iz skrbno izbrane sestavine imajo pozitiven vpliv na zdravje psa. Sintetične sestavine nepreverjenega porekla pa lahko celo negativno vplivajo na zdravje psa.

Naravna hladno stiskana hrana
Hladno stiskana hrana je proizvedena pri nižjih temperaturah kot ekstrudirana hrana (briketi)